Avtorica: Minea Rutar

V zadnjih desetletjih 20. st. stoletja so multinacionalna podjetja z odpiranjem delovnih mest in uvažanjem napredne tehnologije v državah v razvoju prispevala k skokoviti gospodarski rasti, glavnemu sredstvu za zniževanje revščine. Vendar pa so bila od samega začetka deležna množične kritike zaradi izkoriščevalskih delovnih razmer, ki so botrovale bleščečim gospodarskim dosežkom. V devetdesetih letih so škandalozna razkritja otroškega dela, nevarnih delovnih razmer, bednih plač in predolgih delavnikov vodila do množičnih protestov in zahtev po odpravi izkoriščevalskih pogojev prek kombinacije državne in zasebne regulacije. Vendar se zdi, da to morda ni enoznačno učinkovit način izboljšanja delavskih razmer.

Avtor: Tibor Rutar

​Včasih rečemo, da je vedenje ali prepričanje človeka »racionalno« (ali pa neracionalno). Toda to je presplošno, da bi bilo v pomoč. Pomembna razlika obstaja med instrumentalno in epistemično racionalnostjo. Enostavno rečeno, prva zadeva obnašanje ali prepričanje, ki je v skladu s cilji akterja (ti cilj so lahko kakršnikoli, toda običajno vključujejo vsaj lastno materialno in psihološko dobrobit). Druga pa zadeva obnašanje oziroma prepričanje, ki je v skladu z dokazi/resnico glede nečesa. Razlika je pomembna, ker razkriva, da je lahko obnašanje (ali prepričanje) instrumentalno racionalno, a epistemično neracionalno. Instrumentalno racionalno je, da verjameš, v kar hočeš verjeti – ali, širše, da verjameš v to, kar ti pomaga pri zasledovanju ciljev, ki jih imaš. Epistemično racionalno pa je, da verjameš v to, za kar imamo najboljše dokaze, tj. kar se logično in empirično najbolj verjetno zdi res.

Avtor: Tibor Rutar

​Včeraj je po skoraj enoletnem boju z rakom umrl slavni ameriški marksistični sociolog Erik Olin Wright. Njegovi dobri kolegi so že spisali več tragičnih in ganljivih, a obenem nenavadno navdihujočih osmrtnic, ki jih je preprosto treba prebrati. Na Twitterju njegovi nekdanji študenti s hashtagom #EOWtaughtMe prisrčno popisujejo, kaj so se naučili od tega imenitnega profesorja in kako človeško, naravnost prijateljsko se je obnašal do vseh. Še pomembneje in bolj zanimivo: Wright je cel čas, ko je bil v bolnišnici, pisal poglobljen blog, prek katerega smo lahko spremljali njegovo zdravstveno stanje, njegov način ukvarjanja s smrtnostjo in njegove razmisleke o politiki, sociologiji in življenju nasploh. Samo decembra je zapisal več deset tisoč besed.

Avtor: Tibor Rutar

​V prejšnjem zapisu sem trdil, da so nekateri deli marksizma preprosto napačni, drugi pa so bili popravljeni na »ne posebej marksistične« načine, zato ne štejejo; marksizem je v precejšnjih težavah. Toda kaj natanko šteje kot marksizem in kaj ne?

Avtor: Tibor Rutar

​​Skoraj 7 let je že minilo, odkar sem se začel bolj poglobljeno ukvarjati z Marxovimi deli in, širše, marksistično teorijo. Oboje sem raziskoval, zagovarjal, konstruktivno kritiziral in poskušal nadgrajevati v magisteriju, večjem delu doktorata, mnogo člankih in predavanjih ter prvih dveh knjigah. Kljub vsemu temu – deloma pa ravno zato – danes mislim, da je marksizem veliko manj primerna teorija, kot sem mislil nekoč, in da – v najboljšem primeru – še zdaleč ne more biti tako močna in vseobsegajoča, kot sem mislil na začetku. Še več, mislim, da napredek v sociologiji, politologiji in ekonomiji v prihodnjih desetletjih precej verjetno ne bo izviral iz marksističnega raziskovalnega programa, niti ne bo z njim pomembno vsebinsko povezan.