Avtor: Tibor Rutar

​Zakaj se velika večina ljudi obnaša tako, da (vzeto kolektivno) izrazito prispevajo k onesnaževanju in podnebnim spremembam, ko pa je danes že tako jasno, da so podnebne spremembe največja moderna katastrofa, ki nas čaka v naslednjih 50 letih ali še prej? Nemudoma se ponudita vsaj dva odgovora. Prvič, nevednost: če bi ljudje vedeli, kako resen problem je onesnaževanje, bi nehali. Morali bi vedeti. Lahko bi vedeli – ne samo znanstvena literatura, tudi mediji in ulice stalno poročajo o stanju. Pa ne vedo. Drugič, brezbrižnost: ljudje morda vedo, kako resen problem je onesnaževanje, a ker je problematičnost relativno dolgoročna, ne kratkoročna, ne naredijo ničesar. Rešitve? Izobraževanje in moralno prigovarjanje.

Avtor: Tibor Rutar

​​Sociologija je bila nekoč praktično sinonimna s funkcionalizmom. Poleg mnogih drugih sta bila za to prvenstveno odgovorna Émile Durkheim in Talcott Parsons, sploh slednji. Danes ni več tako; čeprav je osnovna poteza funkcionalističnega načina razmišljanja, ki jo opisujem spodaj, žal še vedno močno usidrana v sociološki zdravi razum. Sociologi ne ponujajo več veliko samooklicanih funkcionalističnih razlag. Še manj oglašujejo vélike, vseobsegajoče funkcionalistične teoretske sisteme, kakršen je bil Parsonsov. Zakaj? Vsaj deloma zato, ker danes precej trdno vemo, da v sociologiji ta tip razlag običajno preprosto ne deluje, čeprav je na prvi pogled zelo privlačen in intuitiven.