Vplivni britanski sociolog ​John Goldthorpe žal ne zveni tuje, ko trdi, da je bila na koncu 20. stoletja »sociologija v stanju temeljne intelektualne raztresenosti«, ki bi lahko spodjedla njen sicer nezanemarljiv institucionalni napredek. Tako kot mnogi drugi izpostavlja par glavnih virov te nevarne raztresenosti:

Kljub temu, da sem v prejšnjem zapisu pokazala na trivialnost in resničnost determinizma, je povsem razumljivo, da smo v vsakdanjem življenju zmožni sprejemati zavestne, intencionalne odločitve. Ne glede na vzroke, ki so vodili do tega, da smo, kakršni smo, človeški akterji imamo vzročni vpliv, tj. lahko razmišljamo in delujemo tako, da vplivamo na svet okrog nas. Kako torej lahko povežemo idejo determinizma z intuitivnim občutkom, da se vseeno lahko odločamo in da obstaja razlika med namernimi dejanji in tistimi, ki jih storimo ponesreči?​

​Na YouTubu se zadnje čase pojavlja veliko videov, ki se ukvarjajo z vprašanjem svobodne volje. Zanimivo se mi zdi, da jih velik del na podlagi tako nevroznanstvenih dokazov kot filozofskih pojmovnih distinkcij sklene, da svobodna volja ne obstaja. Naš vseprisoten in pogosto neznosen občutek, da bi  vselej lahko ravnali drugače  ter z njim povezani občutki krivde znani filozof in nevroznanstvenik Sam Harris tako proglasi za popolno iluzijo. Ker so razprave o svobodni volji pogosto zmedene, je potrebno razčistiti več dilem.

Sledeč zgledu nekaterih izvrstnih tujih družboslovnih blogov, kot sta orgtheory in Understanding Society, smo pripravili prostor, ki je namenjen jedrnatemu, razumljivemu in konkretno ponazorjenemu predstavljanju in komentiranju sodobnih (pa tudi klasičnih) teorij, pojmov, modelov, primerov in splošnih intelektualnih razvojev, trendov in dilem na več področjih v sociologiji in nekaterih povezanih disciplinah.