Objavljamo gostujoči prispevek Daana Wellinga. Študiral je politologijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, trenutno pa dela kot vodja projekat v IDEA NL.  Profesionalno se ukvarja z deliberativnim izobraževanjem, mediacijo in sodelovanjem med državami. V besedilu recenzira delo Against Empathy psihologa Paula Blooma in sklepa, da je kljub nenavadnemu naslovu vredna branja.

​Avtor: ​Tibor Rutar

​Daron Acemoglu in James Robinson sta trenutno verjetno najbolj znana kot avtorja svetovne uspešnice Why Nations Fail (2012), ki jo poleg mnogih drugih hvali kar pet Nobelovih nagrajencev za ekonomijo in v kateri izrecno izpodbijata teorije ekonomskega razvoja, ki poudarjajo geografijo, kulturo in nevednost. Vidna sta tudi kot predstavnika t. i. nove institucionalne ekonomije, področja ki v mainstream neoklasično ekonomijo vnaša nekoč izključene, bolj družbene vidike in dejavnike, denimo formalne in neformalne institucije oziroma strukture/odnose. Manj poznano, a enako pomembno, je njuno delo Economic Origins of Dictatorship and Democracy (2006). 

Jasnost izražanja je iz razlogov, ki bi morali biti očitni večini, temeljna vrlina v katerikoli znanstveni disciplini. Še posebej pa je pomembna v sociologiji in podobnih družbenih vedah, ki so trenutno (in bodo še kar nekaj časa) neformalizirane in zato sploh v točki razlaganja skoraj povsem odvisne od verbalnega teoretiziranja, ki je bolj dvoumno in težje prenosljivo iz konteksta v kontekst. Ker teoretiziramo z besedami, ne enoznačno matematiko, je strmenje k analitičnosti (»skoraj obsedeno ubadanje z jasnostjo in izrecnostjo«, kot poudarja Elster) edino sredstvo, ki omogoča medosebno strokovno razumevanje, komunikacijo in preverjanje.