Avtorica: Minea Rutar

​Začetki kapitalizma segajo v obdobje pred industrijsko revolucijo; vendar se je šele z industrijsko revolucijo dokončno uveljavila ločitev produktivne in reproduktivne sfere, ki je glavna tarča razprav  o vplivu kapitalizma na položaj žensk. Ta tudi po stoletjih razprav ostaja predmet akademskih in političnih nestrinjanj. Ena stran dokazuje, da je industrijski kapitalizem izvor sodobne politične in ekonomske spolne diskriminacije, ki jo lahko odpravimo samo z zlomom ali radikalno preobrazbo tega ekonomskega sistema. Na drugi strani vztrajajo, da je kapitalizem prvi ekonomski sistem, ki je postavil temelje ali vsaj možnost za emancipacijo žensk v 19. in 20. stoletju. Redke pa so teorije, ki prepričljivo teoretizirajo obe plati kapitalizma.

Avtorica: Marike Grubar

​​Umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) predstavlja povsem nove načine organizacije človeških življenj. Nekateri o novostih razmišljajo celo kot o četrti industrijski revoluciji, drugi opozarjajo, da so spremembe v temelju bistveno drugačne od vseh prejšnjih tehnoloških inovacij in pozivajo, da se na spremembe ustrezno pripravimo, tretji svarijo, da nova tehnologija prinaša prevlado strojev nad ljudmi in vztrajajo, da je že ob najmanjši uvedbi nove tehnologije takšen scenarij neizogiben. Toda nihče ne ve zares, kakšne posledice bodo prinesle te spremembe, gre le za napovedi.

Avtorica: Jerneja Potočnik

​Čeprav se zdi, da so referendumi najčistejša oblika neposredne demokracije, politično orodje, kjer je slišan glas vseh državljanov, poglobitev v zgodovino, sestavo in pomen referendumov pokaže drugačno sliko. Ne le, da so ti lahko taktično orožje v rokah vladajočih, hkrati večini prebivalstva vzbudijo iluzoren občutek slišanosti, kar pa privede le do glasov, ki so, povsem v nasprotju z ostalimi demokratičnimi odločitvami, podani v enkratnem dogodku brez možnosti ponovitve in preverjanja, oblikovani na podlagi medijev in medijsko diktiranih dosegljivih informacij ter izraženi zgolj od referenduma udeležene manjšine prebivalstva.