Avtorica: Minea Rutar

Zakaj pogosto kot bolj zadovoljujočo izkušamo pričakovanje neke prijetne izkušnje kot izkušnjo samo? Zakaj smo pripravljeni plačati za določene vrste stresa, kot je vožnja z vlakcem smrti ali ogled napete grozljivke, medtem ko smo običajno pripravljeni narediti veliko, da bi se  ognili drugim stresnim dogodkom, kot je občutenje bolečine? Naše doživljanje nagrad in stresorjev pojasnjuje podoben mehanizem, čeprav sta si pojava navidezno povsem različna. Prav tako številni dejavniki vplivajo na to, kako točno doživljamo različne oblike nagrad in stresorjev.

Avtor: Tibor Rutar

​Konec januarja letos je izšla knjiga Not Born Yesterday, v kateri se je kognitivni znanstvenik Hugo Mercier namenil storiti dvoje. Prvič, teoretsko razmišlja, ali je evolucija z naravnim odbiranjem favorizirala ljudi, ki so popolnoma (ali precej) naivni in konformistični, ko so v stiku z drugimi ljudmi, ali ljudi, ki so previdnejši in bolj selektivni pri zaupanju drugim v komunikaciji. Drugič, empirično povzema veliko politološke, antropološke, psihološke in druge literature z namenom razbiti trdovratne mite o slavnih (in domnevnih) primerih množične preslepljenosti, na videz blaznega konformizma in nerazumne poslušnosti. Mercierjev sklep je, da ljudje uporabljamo – včasih neuspešno, a pogosto presenetljivo uspešno – celo vrsto evolucijskih kognitivnih mehanizmov in miselnih bližnjic, prek katerih v pogojih negotovosti pripisujemo večjo ali manjšo mero verjetnosti različnim izjavam in akterjem glede na subtilne in štrleče znake iz okolja, v katerem komunikacija poteka.

Avtorica: Marike Grubar

​​Zakaj iste teme, vprašanja ali problemi v nekaterih primerih prebudijo množice, ki so prej le stale ob strani in opazovale ali pa se s prvimi sploh niso ukvarjale? Še več, zakaj so v nekaterih primerih ljudje pripravljeni množično protestirati, čeprav se zavedajo, da lahko zaradi svojih dejanj utrpijo precejšnje stroške? Odgovorov na zgornji vprašanji v družboslovnih teorijah ne manjka, a le redki uspešno pokažejo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da so ljudje pripravljeni storiti že omenjeno. Ena boljših razlag je danes poznana zaradi izraza »zakrivanje preferenc«.

Avtor: ​Tibor Rutar

​Daljši, bolj natančen, a manj privlačen naslov: Homo economicus ni slab približek delovanja večine ljudi v marsikateri  situaciji, čeprav obstajajo pomembne izjeme, ki jih ne more pokriti in zaradi katerih mora biti nadgrajen ali čez čas celo nadomeščen. Sociologi ga v svojih analizah velikokrat uporabljamo, čeprav bi to zanikali.

Kaj so naše osnovne intuicije glede svobodne volje? Vsi se strinjamo, da so naša dejanja in odločitve  določene  z okoliščinami (družbenimi, biološkimi, naključji itd.) in izkušnjami.  Ne zdi pa se nam, da v nas ni ničesar, zaradi česar se  resnično ne bi mogli  odločiti drugače. Pokazali smo, da je ta intuicija napačna. Vendar pa Sam Harris zagovarja še drznejšo tezo: sklene, da bi ta ugotovitev morala imeti tudi radikalne posledice za naše osebno in družbeno življenje. Ta ugotovitev pa je bistveno boj kontraintuitivna kot prva. Poglejmo, kako smiselna je.
​

Kljub temu, da sem v prejšnjem zapisu pokazala na trivialnost in resničnost determinizma, je povsem razumljivo, da smo v vsakdanjem življenju zmožni sprejemati zavestne, intencionalne odločitve. Ne glede na vzroke, ki so vodili do tega, da smo, kakršni smo, človeški akterji imamo vzročni vpliv, tj. lahko razmišljamo in delujemo tako, da vplivamo na svet okrog nas. Kako torej lahko povežemo idejo determinizma z intuitivnim občutkom, da se vseeno lahko odločamo in da obstaja razlika med namernimi dejanji in tistimi, ki jih storimo ponesreči?​

​Na YouTubu se zadnje čase pojavlja veliko videov, ki se ukvarjajo z vprašanjem svobodne volje. Zanimivo se mi zdi, da jih velik del na podlagi tako nevroznanstvenih dokazov kot filozofskih pojmovnih distinkcij sklene, da svobodna volja ne obstaja. Naš vseprisoten in pogosto neznosen občutek, da bi  vselej lahko ravnali drugače  ter z njim povezani občutki krivde znani filozof in nevroznanstvenik Sam Harris tako proglasi za popolno iluzijo. Ker so razprave o svobodni volji pogosto zmedene, je potrebno razčistiti več dilem.