Avtor: Tibor Rutar

Čez par dni s študenti 2. stopnje na FF UM po večletnem premoru z navdušenjem spet začnem z izvajanjem izbirnega predmeta Ekonomski razvoj in družbene neenakosti. Predavanja, ki sem jih pripravil za semester, med drugim vključujejo poglobljeno razpravo o malthusovskem stanju predkapitalističnih gospodarstev, teoretskih in empiričnih vidikih izkoriščanja v sodobnem kapitalizmu (popolna konkurenca, nepopolna konkurenca, monopson, model iskalnih stroškov), raznovrstnih pomenih, mitih in resnicah zloveščega »neoliberalizma«, ki naj bi ugrabil svet po vzponu Ronalda Reagana in Margaret Thatcher na oblast v osemdesetih, pa o ekonomski zapuščini evropskega kolonializma (v Evropi in po svetu), kapitalistični logiki plantažnega suženjstva, današnjemu stanju dohodkovne in premoženjske neenakosti ter še marsikaj. 

Avtor: Tibor Rutar

​Včeraj je bila demokracija v ZDA (ponovno) na preizkušnji – tokrat veliko bolj dramatično kot kadarkoli v preteklih štirih letih. Podporniki še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po volitvah za člane senata protestirali na Kapitolskem griču v Washingtonu pred zgradbo, v kateri deluje tudi ameriški kongres. Protesti so se kmalu sprevrgli v nasilni izgred in nekaj sto Trumpovih podpornikov je nelegalno vstopilo v državno zgradbo. Podobe, ki smo jim bili ob tem priča, so bile mešanica simbolično krvaveče (nekoč trdno konsolidirane) demokracije in bizarnih likov, podobnih tistim iz postapokaliptičnega filma Pobesneli Max 2. Trump je kmalu pozval izgrednike, naj prenehajo in naj se vrnejo domov, a se obenem ni mogel zadržati in je hitel poudarjati, da jih sicer povsem razume.​

Avtor: Tibor Rutar

​Nadaljujem z objavljanjem odlomkov iz svoje nove knjige. Tokratni je iz sredine 2. poglavja (​Bogastvo – pot k svobodi?), kjer po dolgi predhodni razpravi o teoriji modernizacije in ljudskih prehodih iz diktatur v demokracije "od spodaj" predstavim še standardni model za razumevanje elitnih prehodov iz diktature v demokracijo "od zgoraj".

Avtor: Tibor Rutar

​Po jedrnati napovedi knjige na začetku septembra, bom zdaj in (v prihodnjih mesecih) objavil par kratkih odlomkov iz različnih poglavij Demokracije brez romantiziranja. Začenjam s stranmi iz sredine 3. poglavja (Volivci nismo neumni, a ne vemo veliko), kjer s povzemanjem študij in metaštudij s področja politične psihologije razpravljam o morebitnih vzrokih za trdovratno in sistematično razširjenost dogmatizma, tribalizma, demoniziranja in zmotnega obdelovanja informacij v politiki in političnih pogovorih.

Avtor: Tibor Rutar

​Pravkar sem zaključil s pisanjem svoje nove knjige Demokracija brez romantiziranja, ki so jo, kot je verjetno očitno, navdihnili nedavni in vsem poznani politični dogodki: izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU, pojav demokratične recesije in demokratičnega zdrsa v zadnjem desetletju ter drugi podobni in ne najbolj rožnati dogodki. Knjiga bo najverjetneje izšla šele čez 6 ali 12 mesecev, a spodaj za zainteresirane že zdaj ponujam kratek predogled vsebine in kazala.

Avtor: Tibor Rutar

​Včasih rečemo, da je vedenje ali prepričanje človeka »racionalno« (ali pa neracionalno). Toda to je presplošno, da bi bilo v pomoč. Pomembna razlika obstaja med instrumentalno in epistemično racionalnostjo. Enostavno rečeno, prva zadeva obnašanje ali prepričanje, ki je v skladu s cilji akterja (ti cilj so lahko kakršnikoli, toda običajno vključujejo vsaj lastno materialno in psihološko dobrobit). Druga pa zadeva obnašanje oziroma prepričanje, ki je v skladu z dokazi/resnico glede nečesa. Razlika je pomembna, ker razkriva, da je lahko obnašanje (ali prepričanje) instrumentalno racionalno, a epistemično neracionalno. Instrumentalno racionalno je, da verjameš, v kar hočeš verjeti – ali, širše, da verjameš v to, kar ti pomaga pri zasledovanju ciljev, ki jih imaš. Epistemično racionalno pa je, da verjameš v to, za kar imamo najboljše dokaze, tj. kar se logično in empirično najbolj verjetno zdi res.

Avtorica: Marike Grubar

​​Umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) predstavlja povsem nove načine organizacije človeških življenj. Nekateri o novostih razmišljajo celo kot o četrti industrijski revoluciji, drugi opozarjajo, da so spremembe v temelju bistveno drugačne od vseh prejšnjih tehnoloških inovacij in pozivajo, da se na spremembe ustrezno pripravimo, tretji svarijo, da nova tehnologija prinaša prevlado strojev nad ljudmi in vztrajajo, da je že ob najmanjši uvedbi nove tehnologije takšen scenarij neizogiben. Toda nihče ne ve zares, kakšne posledice bodo prinesle te spremembe, gre le za napovedi.

Avtorica: Jerneja Potočnik

​Čeprav se zdi, da so referendumi najčistejša oblika neposredne demokracije, politično orodje, kjer je slišan glas vseh državljanov, poglobitev v zgodovino, sestavo in pomen referendumov pokaže drugačno sliko. Ne le, da so ti lahko taktično orožje v rokah vladajočih, hkrati večini prebivalstva vzbudijo iluzoren občutek slišanosti, kar pa privede le do glasov, ki so, povsem v nasprotju z ostalimi demokratičnimi odločitvami, podani v enkratnem dogodku brez možnosti ponovitve in preverjanja, oblikovani na podlagi medijev in medijsko diktiranih dosegljivih informacij ter izraženi zgolj od referenduma udeležene manjšine prebivalstva.

Avtor: ​Tibor Rutar

​​Politične razprave so slavno nezadovoljive, saj redkokdaj razrešijo karkoli – ne glede na to, ali so umetno civilizirane in napolnjene z visokoizobraženimi intelektualci ali potopljene v brezbrižno navijaštvo, ki običajno spremlja vsakdanje politične pogovore. (Včasih je težko potegniti črto med enim in drugim.) Ko govorijo o politiki (ali religiji), se ljudje redkokdaj premaknejo in običajno verjamejo v precej neresnične, včasih skoraj nore ideje.