Avtorica: Minea Rutar

V družboslovnih vedah, sploh tistih, ki se prvenstveno zanašajo na formalne modele, kot sta ekonomija in politična znanost, nemalokrat slišimo očitek, da teorije niso uporabne za razumevanje dejanskih družbenih pojavov, saj kompleksno resničnost poenostavljajo do neprepoznavnosti. Ta kritika odpira dolgo razpravo o pomenu ravnovesja med realizmom in abstraktnostjo znanstvenih teorij, ki smo jo začeli naslavljati v enem od prejšnjih zapisov. Kot smo že nakazali, je ravnovesje težje najti, kot se morda zdi na prvi pogled.

Avtorica: Minea Rutar

​Standardna ekonomska teorija napoveduje, da bo višja gospodarska rast vselej vodila v višje dohodke delavcev. Kot smo videli v enem od prejšnjih zapisov, to do neke mere drži; rast je nujna vsaj za odpravo absolutne revščine. Vendar pa se zdi, da delavske plače ne odsevajo več vse večje produktivnosti v nekaterih najbolj razvitih kapitalističnih državah, kot so ZDA. Če so, kot ekonomisti stalno izpostavljajo, ZDA izkušale precejšnjo gospodarsko rast, zakaj povprečni delavec od nje praktično ni imel koristi?

Avtor: Tibor Rutar

​Kapitalizem je privlačno zagovarjati s sklicevanjem na prvi osnovni teorem ekonomije blaginje, ki je formalizacija Smithove ideje o »nevidni roki« in ki pravi, da trg v stanju popolne konkurence ustvarja Paretovo učinkovitost (ali Paretov optimum). Enostavneje rečeno, če je zadoščeno nekaj (strogim) pogojem, ima delovanje trga za izkupiček situacijo, v kateri nihče ne more več izboljšati svojega položaja, ne da bi se poslabšal položaj vsaj ene druge osebe. Trg je ekonomsko učinkovit in to lahko matematično dokažemo. Ena pomembna težava s tem zagovorom je, da v resničnem svetu prvi teorem ne deluje – celo približno ne.​

Avtorica: Minea Rutar

​V prejšnjem zapisu smo videli, da so vključujoče ekonomske institucije ključni pogoj samoobnavljajoče gospodarske rasti. Vendar pa bi redkokdo vztrajal, da je rast sama na sebi zaželen cilj. Zelo zavajajoče bi bilo govoriti o dramatičnem povišanju gospodarske rasti, če bi se za statističnim povprečnem skrivalo dejstvo, da se je večina koristi te rasti skoncentrirala v rokah manjšine najbogatejših. Kaj lahko rečemo glede enega najpogostejših očitkov kapitalizmu, da je s svojo izjemno produktivnostjo koristil peščici, večino človeštva pa pustil zadaj?

Avtorica: Minea Rutar

​Ekonomsko zgodovino lahko shematično predstavimo kot precej preprosto dvodelno zgodbo. Od začetka človeške civilizacije do približno leta 1700 se ni zgodilo praktično nič ekonomsko eksplozivnega. Povprečni človek je bil večino časa zelo reven, človeška družba pa ni dosegla skoraj nikakršne gospodarske rasti, da bi se to lahko spremenilo. Zadnja tri stoletja so prva v človeški zgodovini, ko množična lakota, bolezni in splošno pomanjkanje niso več prisotna v večini sveta, saj se je v svetu povprečni bruto proizvod na prebivalca zvišal za približno 29-krat. Kaj je omogočilo tak dramatičen prelom?

Avtorica: Minea Rutar

​Cenk Uygur, glava progresivnega Youtube kanala The Young Turks, je v nedavni oddaji zatrdil, da se socializem zgodovinsko nikakor ni vselej izkazal za uničujočega. Komentiral je vprašanje, ki je bilo zastavljeno Bernieju Sandersu, kakšno je njegovo  mnenje o zgodovinskih neuspehih socialističnih režimov. Cenk je to priložnost uporabil za razpravo o razlikah med sodobnimi idejami demokratičnega socializma in zgodovinsko neuspešnimi socialističnimi diktaturami. Predlagal je, da čeprav so Sovjetska zveza in njej podobni režimi bili tragedije, pa so današnje socialistične države, kot so domnevno skandinavske, prej model kot tragedija. Toda, ali res lahko trdimo, da so skandinavske države prototip socialističnih idealov?

Avtorica: Minea Rutar

V zadnjih desetletjih 20. st. stoletja so multinacionalna podjetja z odpiranjem delovnih mest in uvažanjem napredne tehnologije v državah v razvoju prispevala k skokoviti gospodarski rasti, glavnemu sredstvu za zniževanje revščine. Vendar pa so bila od samega začetka deležna množične kritike zaradi izkoriščevalskih delovnih razmer, ki so botrovale bleščečim gospodarskim dosežkom. V devetdesetih letih so škandalozna razkritja otroškega dela, nevarnih delovnih razmer, bednih plač in predolgih delavnikov vodila do množičnih protestov in zahtev po odpravi izkoriščevalskih pogojev prek kombinacije državne in zasebne regulacije. Vendar se zdi, da to morda ni enoznačno učinkovit način izboljšanja delavskih razmer.

Avtor: ​Tibor Rutar

​Daljši, bolj natančen, a manj privlačen naslov: Homo economicus ni slab približek delovanja večine ljudi v marsikateri  situaciji, čeprav obstajajo pomembne izjeme, ki jih ne more pokriti in zaradi katerih mora biti nadgrajen ali čez čas celo nadomeščen. Sociologi ga v svojih analizah velikokrat uporabljamo, čeprav bi to zanikali.

Avtorica: Minea Rutar

​Začetki kapitalizma segajo v obdobje pred industrijsko revolucijo; vendar se je šele z industrijsko revolucijo dokončno uveljavila ločitev produktivne in reproduktivne sfere, ki je glavna tarča razprav  o vplivu kapitalizma na položaj žensk. Ta tudi po stoletjih razprav ostaja predmet akademskih in političnih nestrinjanj. Ena stran dokazuje, da je industrijski kapitalizem izvor sodobne politične in ekonomske spolne diskriminacije, ki jo lahko odpravimo samo z zlomom ali radikalno preobrazbo tega ekonomskega sistema. Na drugi strani vztrajajo, da je kapitalizem prvi ekonomski sistem, ki je postavil temelje ali vsaj možnost za emancipacijo žensk v 19. in 20. stoletju. Redke pa so teorije, ki prepričljivo teoretizirajo obe plati kapitalizma.

Pisali smo že o ekonomskih izvorih diktatur, ki jih teoretizirata Acemoglu in Robinson.  V stilu razlaganja »velikih« socioloških tem, se prav tako ukvarjata z drugim vznemirljivim in kontroverznim vprašanjem, vzrokih družbenih neenakosti. V knjigi Why Nations Fail poskušata odgovoriti na vprašanje, zakaj se različne države razvijejo v različno razvite in posledično različno zmožne zagotavljati družbeno blaginjo.