sociološko gledano
  • Domov
  • Info
  • Domov
  • Info

Webrov »priljubljeni mit« o protestantski etiki

26/11/2019

0 Comments

 
Avtor: Tibor Rutar

​
Vsako leto si študenti sociologije po učenju o temeljnih raziskovalnih prispevkih Maxa Webra k disciplini verjetno bolj kot karkoli drugega (3 tipi oblasti, definicija birokracije in države, proces racionalizacije, 4 tipi družbenega delovanja) zapomnijo njegovo slavno in teoretsko privlačno tezo o protestantski etiki in vzniku kapitalizma. Teza je v svoji najširše sprejeti obliki preprosta in gre takole:
Protestantske vrednote in prepričanja (asketizem in nauk o predestinaciji ter iz tega sledeč poudarek na trdem delu, varčevanju in ponovnem vlaganju dobička v proizvodnjo) so bile eden od ključnih dejavnikov (čeprav ne nujno edini ali najpomembnejši dejavnik) nenačrtovanega nastanka kapitalizma v zgodnji moderni dobi po večstoletni vladavini fevdalizma.

Read More
0 Comments

Debata stoletja je razočarala

7/5/2019

0 Comments

 
Avtor: Tibor Rutar

​
​Marsikdo povzema debato med Žižkom in Petersonom tako, da omeni, da je bil Peterson končno poražen, njegovo nepoznavanje filozofije izpostavljeno in plitvi intelektualizem razkrinkan. Ali pa, da je Peterson namesto poglobljene kritike marksizma predstavil vsem poznano in nezanimivo (čeprav pravilno) kritiko Komunističnega manifesta. Tudi: da ga je Žižek ujel, ko ga je prosil, naj imenuje kakšnega predstavnika »postmodernističnega neomarksizma«, ki naj bi ugrabil zahodne univerze in jim zavladal. Vse to drži. Toda nemara bolj zanimivo je, kako neuspešno sta oba superzvezdniška intelektualca dosegala pričakovani cilj debate, tj. predstaviti in razložiti globoke družboslovne in filozofske uvide glede kapitalizma, marksizma in sreče. 

Read More
0 Comments

»Kakšno funkcijo ima ta pojav?«: o pasteh funkcionalističnega razmišljanja

18/3/2019

0 Comments

 
Avtor: Tibor Rutar

​
​Sociologija je bila nekoč praktično sinonimna s funkcionalizmom. Poleg mnogih drugih sta bila za to prvenstveno odgovorna Émile Durkheim in Talcott Parsons, sploh slednji. Danes ni več tako; čeprav je osnovna poteza funkcionalističnega načina razmišljanja, ki jo opisujem spodaj, žal še vedno močno usidrana v sociološki zdravi razum. Sociologi ne ponujajo več veliko samooklicanih funkcionalističnih razlag. Še manj oglašujejo vélike, vseobsegajoče funkcionalistične teoretske sisteme, kakršen je bil Parsonsov. Zakaj? Vsaj deloma zato, ker danes precej trdno vemo, da v sociologiji ta tip razlag običajno preprosto ne deluje, čeprav je na prvi pogled zelo privlačen in intuitiven.

Read More
0 Comments

Pomisleki glede marksizma

2/1/2019

1 Comment

 
Avtor: Tibor Rutar

​
​Skoraj 7 let je že minilo, odkar sem se začel bolj poglobljeno ukvarjati z Marxovimi deli in, širše, marksistično teorijo. Oboje sem raziskoval, zagovarjal, konstruktivno kritiziral in poskušal nadgrajevati v magisteriju, večjem delu doktorata, mnogo člankih in predavanjih ter prvih dveh knjigah. Kljub vsemu temu – deloma pa ravno zato – danes mislim, da je marksizem veliko manj primerna teorija, kot sem mislil nekoč, in da – v najboljšem primeru – še zdaleč ne more biti tako močna in vseobsegajoča, kot sem mislil na začetku. Še več, mislim, da napredek v sociologiji, politologiji in ekonomiji v prihodnjih desetletjih precej verjetno ne bo izviral iz marksističnega raziskovalnega programa, niti ne bo z njim pomembno vsebinsko povezan.

Read More
1 Comment

Homo economicus živi

4/12/2018

1 Comment

 
Avtor: ​Tibor Rutar

​
Daljši, bolj natančen, a manj privlačen naslov: Homo economicus ni slab približek delovanja večine ljudi v marsikateri  situaciji, čeprav obstajajo pomembne izjeme, ki jih ne more pokriti in zaradi katerih mora biti nadgrajen ali čez čas celo nadomeščen. Sociologi ga v svojih analizah velikokrat uporabljamo, čeprav bi to zanikali.

Read More
1 Comment

Vrste sociološkega razlaganja

30/7/2018

 
​V razmeroma kratki zgodovini sociologije kot znanosti lahko zasledimo pester nabor raziskovalnih vprašanj in različne metode iskanja odgovorov ter, posledično, različne odgovore. V svoji novi knjigi Theory for the Working Sociologist Fabio Rojas elegantno predstavi štiri splošne sociološke metapristope, ki prevladujejo in do katerih smo lahko bolj ali manj kritični. 

Read More

Za skromnejšo vlogo klasikov v sociologiji (in njenem poučevanju)

16/7/2018

 
Avtor: Tibor Rutar

​
Craig Calhoun, urednik ene najuglednejših teoretskih socioloških revij Sociological Theory, se je leta 1996 med drugim pritožil, da mu sociologi v recenzijo za objavo prevečkrat pošljejo dvoje:
  1. povzetke tega, kar so rekli mrtvi ljudje (ne da bi nakazali, zakaj naj bi bilo to živim mar ali kako naj bi delo cenjenega prednika prispevalo k napredku sodobnih analitskih projektov),
  2. in kritike tega, kar so drugi ljudje rekli o tem, kar so rekli mrtvi ljudje (ne da bi nakazali, zakaj naj bi bilo to pomembno – razen da so kritizirani ljudje slavni).

Read More

    Namen

    Kratke  razprave o temeljih sociologije in povezanih disciplin.

    Arhiv

    July 2020
    June 2020
    May 2020
    March 2020
    January 2020
    November 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    May 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018

    Kategorije

    All
    Avtoritarizem
    Delovanje
    Demokracija
    Ekonomija
    Kapitalizem
    Klasiki
    Marksizem
    Mehanizmi
    Metateorija
    Okolje
    Politika
    Psihologija
    Racionalnost
    Recenzije
    Sociogenetika
    Spol
    Teorija
    UI

Powered by Create your own unique website with customizable templates.