Družbene razsežnosti jedrske energije

Avtorica: Jerneja Potočnik

​Že Beckova Družba tveganja iz konca prejšnjega stoletja je nakazala na pomembno področje, ki se ga vse bolj dotika tudi sociologija: področje okoljskih sprememb. Mnogokrat v raznih debatah omenjamo tempirano bombo onesnaževanja, ki našemu planetu šteje zadnje minute (morda sekunde) do opustošenja. Ko pa je govor o možnih rešitvah in alternativah, včasih tudi sociologi ne znamo predlagati ničesar drugega kot prepovedi plastičnih vrečk in nekaj splošnih floskul o regulaciji ter negativnih eksternalijah. V ta namen se dotikam teme z močno negativnim prizvokom, ki ga lahko pripišemo strahotam druge svetovne vojne ter nesrečam v Černobilu, na Three Mile Islandu in v Fukušimi – jedrski energiji.

​Jedrsko energijo se predvsem zahvaljujoč izjemnim inovacijah znova previdno omenja kot alternativo tradicionalnim gorivom, predstavlja pa tudi konkurenco t. i. obnovljivim virom energije (sončni, vetrni, termalni …), saj so ti večji izziv za skladiščenje in masovno uporabo. Mnenja o jedrski energiji so sicer še vedno močno deljena. Po potresu ter cunamiju, ki sta leta 2011 povzročila jedrsko katastrofo v elektrarni Fukushima Daiichi na Japonskem, so mnoge države omejile uporabo jedrske energije, Nemčija se je celo odločila, da do leta 2022 zapre vse svoje jedrske reaktorje. Po drugi strani pa ekipe znanstvenikov vztrajno razvijajo nove, varnejše modele reaktorjev in skladiščenja jedrskih odpadkov, kar bi lahko korenito pripomoglo v boju proti globalnemu segrevanju.

​Kako lahko na globalni diskurz o nuklearni energiji gledamo družboslovci?
 
1. Razsežnost zdravja in okolja
 
Čeprav bi uporaba jedrske energije pripomogla k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki sodelujejo pri globalnem segrevanju, je nujno predstaviti dejanska tveganja, ki jih jedrska energija prinaša. Če predpostavimo brezhibno delovanje reaktorja, še vedno ostane vprašanje skladiščenja jedrskih odpadkov, ki so močno radioaktivni ter jih je potrebno v primernem okolju varno spraviti. Proces ponovne uporabe odpadnega jedrskega goriva je zelo drag, zato se slednje v praksi v posebni embalaži zakopava globoko v zemljo ali v odročne predele (gozdove, gore). Tukaj se takoj pojavi vprašanje, kako varno je to, kaj se zgodi v primeru naravne katastrofe na takem območju in ali dolgoročno morda ne gre za počasno izhajanje radioaktivnih snovi v okolico. To vprašanje je eden od glavnih protiargumentov za rabo jedrske energije, ga pa sodobne inovacije, kot posodobljena jedrska goriva v obliki zaščitenih keramičnih kroglic ter poskusi spremembe agregatnega stanja goriva, počasi razrešujejo. Če delovanje ni neoporečno, se zgodijo  katastrofe v Černobilu, na Three Mile Islandu ter v Fukušimi. Izhajanje ogromnih količin radioaktivnih snovi privede do opustošenja okolja, izumrtja ali mutacij bližnjih živalskih vrst ter (počasnega) umiranja ljudi. Čeprav ne povsem znanstveno potrjene, so tudi trditve mnogih, ki sodobno obolevanje za rakom pripisujejo prav izhajanju radioaktivnosti v omenjenih katastrofah.
 
2. Ekonomska razsežnost
 
Če svoje zaupanje položimo v ekipe fizikov, kemikov in inženirjev ter se odločimo za izgradnjo jedrske elektrarne, se na tej točki ne moremo izogniti tehtanju dejanskih stroškov in koristi. Za zagon takega projekta so potrebni ogromni denarni vložki, hkrati pa obstajajo pozitivni učinki v obliki novih delovnih mest ter dolgoročni učinki cenejše energije za veliko število ljudi. Dovolj jedrskih reaktorjev bi lahko za neko državo pomenilo tudi popolno neodvisnost v proizvodnji energije. Preteča komponenta pa pod vprašaj postavlja hipotetično jedrsko katastrofo – kolikšni bi bili denarni stroški te, kdo jih naj krije?
 
 
3. Družbeno-kulturna razsežnost
 
Javnomnenjske raziskave vedno znova kažejo na prevladujoče negativno mnenje ljudi o jedrski energiji in njeni uporabi, enako izražajo tudi upori lokalnih skupnosti ob predlogu izgradnje nuklearke na nekem območju. Če bi tehnološko dovršena vsesplošna raba jedrske energije lahko zmanjšala ali celo zaustavila uporabo goriv, ki uničujejo okolje, ter »rešila« planet, pa za posameznike in skupnosti, ki živijo v bližini reaktorjev, opredelitev »za« jedrsko energijo ni tako preprosta. Po medijskem pokritju slovitih nesreč ter njihovih posledic, bivanje ob jedrskih elektrarnah za posameznika predstavlja vsaj subjektivno, verjetno pa tudi objektivno tveganje, ki sta povezana tudi z doživljanjem stresa. Že sama izgradnja jedrskih reaktorjev na nekem območju spremeni življenje lokalnih prebivalcev, očita se predvsem izbor površin, na katerih živijo slabše situirani posamezniki ali skupine z manj politične moči ter manj finančnih sredstev, ki bi se lahko uprle. Morebitna katastrofa, odvisno od razsežnosti, lahko tako povzroči začasno ali trajno evakuacijo bližnjih prebivalcev ter posledično spremembo ali celo izginotje lokalne kulture. Omenjeno poraja vprašanje – bi bil svet pripravljen žrtvovati kulturo ali celo življenja ljudi za možnost ohranitve planeta?
 
4. Politično-institucionalna razsežnost
 
Visoki zagonski stroški, ki spremljajo projekt izgradnje jedrske elektrarne, zahtevajo sodelovanje in pomoč države. Zaradi tveganja, ki ga uporaba jedrske energije prinaša, pa tudi zaradi nevarnosti, da se pod krinko elektrarne začne razvoj jedrskega orožja, nekateri celo predlagajo močan državni nadzor in regulacijo na tem področju. Z državno pomočjo bi dovolj močna jedrska elektrarna ali več jedrskih elektrarn proizvajala energijo za celotno državo, izrinila ostale proizvajalce ter si na trgu pridobila monopolni položaj. Tako stanje se zdi v scenariju jedrske energije, ki bi rešila svet, neizbežno, saj si konkurence med mnogimi ponudniki jedrske energije niti ne upamo predstavljati. Četudi država najde odgovore na vse predstavljene dileme, ni povsem neodvisna, saj debata o jedrski energiji poteka na nadnacionalni in globalni ravni. Se naj neki državi omogoči razvoj močnega sistema jedrskih elektrarn, ki bi lahko ob morebitni katastrofi ogrozile tudi sosednje države? Naj nad jedrsko energijo bdi država ali druge, morda mednarodne organizacije? Kdo naj prevzame odgovornost v primeru nesreče?
 
5. Etična razsežnost
 
Na koncu ostane le mnogo vprašanj. Naj poskušamo rešiti problem globalnega segrevanja za ceno morebitne jedrske katastrofe, uničenja dela okolja ter mnogih življenj? Po katerih kriterij naj postavimo hipotetične jedrske elektrarne? Naj se pri tem oziramo na upore lokalnih skupnosti in morda spregledamo politično nemočne posameznike, ki se ne bodo uprli na »njihovem dvorišču« zgrajenim reaktorjem? Naj skladiščimo jedrske odpadke pod zemljo in na odročnih predelih ter ukvarjanje z njimi prepustimo generacijam daleč v prihodnosti? Ali jedrska energija res pomeni profit za vse? Kdo bi prevzel odgovornost za morebitne nesreče? Je vredno vlagati v jedrske elektrarne in tvegati prikrito oboroževanje?
 
Zdi se, da protiargument uporabi jedrske energije velikokrat sloni na preteklih katastrofah ter močni medijski pokritosti teh dogodkov in antipropagandi, ki je sledila. Mediji, ki tudi danes vsakršno besedno zvezo, ki vsebuje pojem »jedrsko«, označijo za enostransko slabo, občutno krojijo javno mnenje in zavirajo ponovne poskuse uvajanja jedrske energije v vsakdanje življenje. Jedrska energija ni le dobra ali le slaba, njeno dojemanje pa je odvisno od konteksta – tako kot primerjava avtomobilskih ter letalskih nesreč. Čeprav statistično gledano v avtomobilskih nesrečah umre mnogo več ljudi, so prav letalske nesreče tiste, ki odmevajo.
 
Medtem ko jedrska fizika, ki velja za eno najzahtevnejših področij znanosti, enoznačno razloži osnovne principe jedrske energije, lahko družboslovci s pomočjo sociološke imaginacije prispevamo mnoge pomembne uvide in vprašanja, ne le na to, ampak tudi na vsa druga področja, ki se tičejo znanstvenih inovacij za boljši svet (mi pod vprašaj postavimo celo pojem »boljši«). Družbene dimenzije jedrske energije so zgolj poskus spoja na videz nezdružljivih področij, hkrati pa tudi spodbuda k zmanjšanju »sociologiziranja« in kritiziranja brez argumentov ter poznavanja tematike.

Zapis med drugim temelji na:

• Social-political factors influencing the expansion of nuclear power
• Some Social and Political Dimensions of Nuclear Power: Examples from Three Mile Island
• Society and Nuclear Energy: Towards a Better Understanding
• Social and Ethical Considerations of Nuclear Power Development

Na kratko o jedrski energiji s fizikalnega in kemijskega vidika:

• Video 1
• Video 2