Avtor: Tibor Rutar Včeraj je po skoraj enoletnem boju z rakom umrl slavni ameriški marksistični sociolog Erik Olin Wright. Njegovi dobri kolegi so že spisali več tragičnih in ganljivih, a obenem nenavadno navdihujočih osmrtnic, ki jih je preprosto treba prebrati. Na Twitterju njegovi nekdanji študenti s hashtagom #EOWtaughtMe prisrčno popisujejo, kaj so se naučili od tega imenitnega profesorja in kako človeško, naravnost prijateljsko se je obnašal do vseh. Še pomembneje in bolj zanimivo: Wright je cel čas, ko je bil v bolnišnici, pisal poglobljen blog, prek katerega smo lahko spremljali njegovo zdravstveno stanje, njegov način ukvarjanja s smrtnostjo in njegove razmisleke o politiki, sociologiji in življenju nasploh. Samo decembra je zapisal več deset tisoč besed. Wright je bil poleg svojega kolega Geralda Cohena (in denimo Roberta Brennerja) eden najbolj znanih in sposobnih predstavnikov paradigme analitičnega marksizma, v okviru katerega je predvsem raziskoval in nadgrajeval marksistično teorijo razreda. Name (in na mnoge druge) je še bolj kot s svojimi konkretnimi, vsebinskimi teorijami in tezami vplival s pristopom, ki ga je zavzel do marksizma – pristopom, ki bi ga moral imeti vsak sociolog do katerekoli znanstvene paradigme. Takole ga na značilno wrightovski način opisuje v intervjuju izpred skoraj 20 let: I will discuss the core ideas of Analytical Marxism later in this interview. Here the important thing to stress is the extraordinarily high demands this group places on issues of intellectual rigor and clarity. Sociology (not just Marxist inspired sociology) in general is characterized by loose argumentation: concepts are often vaguely defined, little effort is made to make every step in an argument transparent, assumptions are buried and reasoning is opaque. The Analytical Marxism reference group has done more than anything else to remind me of the importance of avoiding these methodological sins. When I write the shadows of the other people in the group lurk over my shoulder and scold me when I catch myself muddling through in some difficult part of an essay. Iz Wrightovega intelektualnega odnosa do marksizma se imamo vsi veliko naučiti. Prav tako – in pomembneje – iz njegovega neverjetno stoičnega, treznega in, čeprav nekoliko poetičnega, vseeno trdno nemističnega in nepatetičnega odnosa do lastne smrtnosti. So, dear friends, what we've known for a while is in fact the case. I have a very limited time left in this marvelous form of stardust which I've been talking about over the past few months. I don't feel any dread. I want to assure you that I don't feel fear about this. It seems very petty to complain about the eventual dissipation of my stardust back into the stardust of the cosmos after having lived 72 years in this extraordinary form of existence that very few molecules in the entire universe get to experience.
1 Comment
27/10/2019 12:34:10
This is a hard blog to grasp, but I think that I can get the hang of it. I am not really trying to do anything weird, I am just merely saying what I feel. I know that a lot of you think that I am a big nerd, but I am more than that. Just because I love reading, does not mean that I am a nerd. Sure, I enjoy it, but I also do a lot of other stuff.
Reply
Leave a Reply. |
NamenKratke razprave o temeljih sociologije in povezanih disciplin. Arhiv
July 2020
Kategorije
All
|