Najlažje zavajamo sami sebe

Avtorica: Marike Grubar
​
Zakaj in na kakšne načine ljudje sodelujemo v dobrodelnih projektih? Počnemo to na tih in kar se da velikodušen način ali raje darujemo takrat, ko vemo, da bodo naš akt darovanja opazili tudi drugi? Zakaj povprečen človek poje preveč prehranskih dopolnil in nekaterih nepotrebnih zdravil, ki naj bi mu podaljšala življenje, čeprav mu ga ne? Zakaj se trudimo zdravstveno prekomerno oskrbeti starostnika, ki mu naša pomoč ne bo koristila in podaljšala njegovega bivanja na Zemlji? Na kašen način sodelujemo v pogovorih – smo res dobri poslušalci ali se veliko raje potegujemo za priložnosti, kjer lahko govorimo? Kakšni smo kot volivci – se informiramo in odločimo za koga bomo volili na brezstrasten način ali raje obkrožimo kandidata na volilnem lističu, ker ga bo tako storila naša celotna družina ali pa skupina prijateljev, ki se je o volitvah burno pogovarjala na petkovem Zoom druženju ob pivu? Kevin Simler in Robin Hanson si v delu The Elephant in the Brain: Hidden Motives in Everday Life zastavljata takšna in podobna vprašanja ter nam, človeškim bitjem, nastavljata ogledalo in nas pozivata, da premislimo o motivih za našimi družbenimi aktivnostmi oziroma dejanji. 

Vir: https://www.elephantinthebrain.com/

Glavna premisa knjige je, da smo družbeno uspešni ravno zato, ker nas je evolucija opremila z orodji, s katerimi smo sposobni nezavedno izvajati dejanja zavajanja in samozavajanja. Še bolj kot prvo, pravita, je pomembno drugo. Čeprav smo ljudje zelo uspešni spletkarji, ko gre za naše lastne interese, marsikdaj profitiramo tudi na račun tega, da se pretvarjamo, kako zelo nam je mar za interese drugih ljudi, pri čemer svoje pretvarjanje razumemo kot skrb za druge.

Simler in Hanson v knjigi z mnogo primeri v ospredje postavita našo šibko točko, poimenovano tudi kot »introspektivna slepa pega«. Pokažeta nam, da čeprav je posameznik pri dejanjih drugih ljudi zmožen opaziti globlje in sebične motive, to ne pomeni, da bo zmožen isto storiti tudi, ko gre za njegova lastna dejanja. Še več, isti posameznik se, ko gre za njegova osebna dejanja, pogosto niti ne zaveda, da gre za pretvarjanje. Človeška bitja imamo torej tudi to lastnost, da nam lahko naši možgani pomagajo prikriti grde resnice. Izraz »the elephant in the brain« Simler in Hanson uporabljata kot sinonim za opažanje, da ljudje neradi govorimo in razmišljamo o razsežnostih naše sebičnosti. Precej bližje nam je ideja, da so za našimi lastnimi dejanji običajno plemeniti motivi.

Knjiga je sestavljena tako, da avtorja v prvih šestih poglavjih razgrneta temeljne argumente in orišeta osnovno logiko skritih motivov človeškega delovanja. Sledi deset poglavij, kjer skušata avtorja s primeri na različnih tematskih področjih pokazati, kaj vse si ljudje prikrivamo in kakšne učinke imajo takšna prikrivanje na naša osebna življenja in na življenja ostalih ljudi.  
​
Posebnost Simlerjevega in Hansonovega dela ni v oblikovanju nove, drzne teorije, temveč gre za zelo dobro sintezo različnih in bolj ali manj razširjenih ugotovitev znanstvenic in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem delovanja človeških miselnih bližnjic oziroma hevristik (mdr. tudi bolj poznane delitve na sistem 1 in sistem 2), nezavednih motivov, nezavednega delovanja ter aktivnosti signaliziranja. Bralko skušata prepričati, kaj vse se običajno dogaja izven dometa njene zavesti in kako se njena prepričanja o motivih za lastnim domnevno altruističnim delovanjem običajno ne skladajo z resničnimi motivi. Po tem, ko bolj ali manj učinkovito na desetih različnih tematskih področjih razdrobita bralkino predstavo o lastnem delovanju, ji  ponudita tolažilnih deset strani zaključka. V njem nakažeta, kje sama vidita možnosti za izboljšavo. Izpostavljata predvsem, da bi lahko ljudje svoje interese bolje poravnali tako z obstoječimi institucijami kot z našimi vrednotami. Namen te knjige torej ni predstavitev politik, ki bi lahko spremenile naše obnašanje, temveč je prej seznanitev bralke z neprijetno resnico oziroma odgrinjanje lastnih zastorov in prikaz tega, kaj se dejansko dogaja v našem zaodrju.