Protislovni vpliv kapitalizma na položaj žensk

Avtorica: Minea Rutar

​Začetki kapitalizma segajo v obdobje pred industrijsko revolucijo; vendar se je šele z industrijsko revolucijo dokončno uveljavila ločitev produktivne in reproduktivne sfere, ki je glavna tarča razprav  o vplivu kapitalizma na položaj žensk. Ta tudi po stoletjih razprav ostaja predmet akademskih in političnih nestrinjanj. Ena stran dokazuje, da je industrijski kapitalizem izvor sodobne politične in ekonomske spolne diskriminacije, ki jo lahko odpravimo samo z zlomom ali radikalno preobrazbo tega ekonomskega sistema. Na drugi strani vztrajajo, da je kapitalizem prvi ekonomski sistem, ki je postavil temelje ali vsaj možnost za emancipacijo žensk v 19. in 20. stoletju. Redke pa so teorije, ki prepričljivo teoretizirajo obe plati kapitalizma.

Položaj žensk je bil v pomembnem vidiku nezavidljiv. Približno tretjina je bila nezaposlenih in opravljala trojno vlogo žene, matere in gospodinje. Zaposlene ženske so bile večinoma vezane na poklice, ki so bili manj plačani in so zahtevali nižjo kvalificiranost. Zakaj je bilo tako?

1. Mehanizmi ženske podrejenosti

• Ločitev produktivne in reproduktivne sfere je pomenila, da je moral eden od staršev ostati doma in skrbeti za otroke. Vendar to dejstvo še ni obsodilo žensk na vlogo skrbnika. Prvi dejavnik podrejenosti žensk je bilo pomanjkanje razvitosti tehnologije, ki bi omogočala, da novorojenčke hrani moški. Do leta 1865 niso bile razvite sterilizacijske tehnike, kar je pomenilo, da so bile ženske strukturno prisiljene dojiti svoje otroke; za to so ali ostale doma ali morale najti službo, ki je bila skladna s potrebo žensk po dojenju.

 

• Vendar pa tudi ženske, ki niso bile noseče, niso mogle biti zaposlene v enakih službah kot moški. Večina (bolje plačanih) služb je zahtevala precejšnjo mero fizične sposobnosti, ki je niso premogle predvsem podhranjene revne ženske (večina takratne ženske delovne sile).

2.         Mehanizmi ženske emancipacije

• Kapitalizem je po drugi strani ženskam omogočil vstop v trg delovne sile, kjer so lahko opravljale plačano delo, in s tem možnost ekonomske emancipacije od svojih mož in primarne družine. V nobeni predkapitalistični družbi niso imele ženske take možnosti lastnega zaslužka. Za razliko od fevdalizma, v katerem je 90% prebivalstva živelo na podeželju ali v majhnih mestih, kjer so za preživetje delali na zemlji, se je za nastopom industrijskega kapitalizma zajeten del (konec 19. stoletja že več kot polovica) prebivalstva preselil v večja mesta. Tam so delavke lahko našle zaposlitev v povsem novih, in predvsem, plačanih poklicih. Ženske tako niso več delale le za to, da so nahranile svojo družino, temveč so zaslužile plačo. Čeprav so sprva večinoma njeno porabo določali moški, je bilo plačano delo podlaga za kasnejšo emancipacijo. Ženske so si lahko izborile enakost pri delu in plači samo, če so obstajala delovna mesta, kjer so se sploh lahko zaposlile.

 

• Prav tako se je z nadaljnjo industrializacijo povečalo število služb, ki ni potrebovalo velikega fizičnega vložka. To pomeni, da bolj kot so države postajale kapitalistične, več delovnih mest, primerih za ženske, se je odprlo.

​

• Diskriminacija, ki ne temelji na privilegiranju produktivnih na račun manj produktivnih, je od začetkov kapitalizma delodajalce denarno prizadela. Že v industrijski dobi kapitalizma so imeli delodajalci zaradi tržne konkurence načeloma interes, da zamižijo na eno oko, za trenutek pozabijo na svoj seksizem in zaposlijo visokoproduktivne ženske tudi v poklicih, ki so "veljali" za strogo moške, saj se jim je to preprosto splačalo. Ker ženske predstavljajo polovico delovne sile, je racionalno za delodajalce, da zaposlujejo glede na kriterij produktivnosti in opustijo osebne seksistične preference. Oziroma: tisti, ki tega ne storijo, bodo na dolgi rok začeli tržno izgubljati in propadati zaradi prisotnosti delodajalcev, ki so pripravljeni zaposlovati glede na produktivnost, ne spol. Sodobne raziskave potrjujejo, da se podjetja, kjer so delodajalci manj diskriminatorni, odrežejo na daljši rok boljše kot tista, kjer so osebne preference delodajalcev vplivale na zaposlitev (manj produktivnih) moških. Tržna konkurenca je torej mehanizem, ki načeloma lahko vodi k zmanjšanju spolne diskriminacije pri zaposlovanju.

 
Kapitalizem torej ni enoznačno vplival na položaj žensk. Ena ključnih raziskovalnih ugank, ki jo bomo morali razrešiti v prihodnosti, pa je, kaj so mehanizmi podrejenosti žensk v sodobnih družbah izven trga. Zakaj ženske izkušajo diskriminacijo in seksistično obravnavanje? Površinski odgovor je seveda "patriarhalna ideologija", toda to ni zanimivo in raziskovalno zadovoljivo, saj s tem problem zgolj zamaknemo eno raven nižje. Vprašanje je: zakaj je še danes patriarhalna ideologija prisotna, razširjena in vsaj nekaterim tako privlačna?