Avtorica: Minea Rutar

Razlage v sociologiji in družboslovju na splošno so nemalokrat neustrezne, šibke, ker ne vključujejo mikrotemeljev oz. predlaganih mehanizmov, prek katerih dogodek A vodi k dogodku B. Slavni primer takšnega neuspešnega razlaganja so funkcionalistične sociološke teorije, ki predpostavljajo, da družbeni pojavi izpolnjujejo »potrebe« družbe kot kolektivne entitete, lebdeče nad glavami posameznikov. Nekoliko drugačen, a podobno razlagalno siromašen poskus razlaganja se, mogoče presenetljivo, velikokrat pokaže v psihologiji.

Avtorica: Minea Rutar

V družboslovnih vedah, sploh tistih, ki se prvenstveno zanašajo na formalne modele, kot sta ekonomija in politična znanost, nemalokrat slišimo očitek, da teorije niso uporabne za razumevanje dejanskih družbenih pojavov, saj kompleksno resničnost poenostavljajo do neprepoznavnosti. Ta kritika odpira dolgo razpravo o pomenu ravnovesja med realizmom in abstraktnostjo znanstvenih teorij, ki smo jo začeli naslavljati v enem od prejšnjih zapisov. Kot smo že nakazali, je ravnovesje težje najti, kot se morda zdi na prvi pogled.

Avtorica: Minea Rutar

Zakaj pogosto kot bolj zadovoljujočo izkušamo pričakovanje neke prijetne izkušnje kot izkušnjo samo? Zakaj smo pripravljeni plačati za določene vrste stresa, kot je vožnja z vlakcem smrti ali ogled napete grozljivke, medtem ko smo običajno pripravljeni narediti veliko, da bi se  ognili drugim stresnim dogodkom, kot je občutenje bolečine? Naše doživljanje nagrad in stresorjev pojasnjuje podoben mehanizem, čeprav sta si pojava navidezno povsem različna. Prav tako številni dejavniki vplivajo na to, kako točno doživljamo različne oblike nagrad in stresorjev.

​Avtor: Tibor Rutar
​
Konec maja so se najprej v Združenih državah Amerike, nato pa po celem svetu, začeli miroljubni množični protesti zaradi policijskega nasilja nad nebelim prebivalstvom nasploh in posebej zaradi nedavnega policijskega umora temnopoltega državljana Georga Floyda. Protesti so skoraj popolnoma miroljubni, a zaradi par izgrednikov je bila v preteklih dneh v več ameriških mestih razglašena policijska ura. V kar polovici zveznih držav je bila iz istega razloga za nadzor nad protestniki celo vpoklicana narodna garda. Ti zelo redki izgredniki poleg zažiganja in ropanja uporabljajo nasilje proti protestnikom in policistom. Nasilja se seveda polaščajo tudi nekateri policisti – nasilja, ki je, mimogrede, večkrat uperjeno proti novinarjem in mirnim protestnikom, ne izgrednikom. Več tisoč ljudi je že bilo aretiranih. Predsednik Donald Trump je pod pretvezo naraščajočega nasilja (kar ne drži) omenjal mobilizacijo vojske in predlagal, da se eno od protestnih skupin (Antifa) razglasi za teroristično organizacijo (kar je prav tako neutemeljeno).

Avtorica: Marike Grubar

​​V zadnjem desetletju nastajajo mnogi publicistični, strokovni in znanstveni zapisi o obstoju avtoritarizmov. Ob prebiranju laičnih in strokovnih zapisov lahko ugotovimo dvoje, prvič, da se pojem uporablja za opisovanje različnih pojavov, in drugič, da je s teoretskega vidika bolj smiselno, da skušamo definicijo pojma avtoritarno oblikovati tako, da ne bo preveč široka in ne preveč ozka. 

Avtor: Tibor Rutar

​Praznjenje polic z različnimi dobrinami v času pandemije običajno razlagamo zgolj s sklicevanjem na neumnost ali neutemeljeno paniko ljudi. In čeprav je to vsekakor vsaj delni odgovor, ni popolni. Da razumemo, zakaj so v preteklih dneh povsod (v ZDA, Sloveniji, na Japonskem in v Hong Kongu) s trgovinskih polic izginili toaletni papir, čistila za roke idr., se je smiselno obrniti k teoriji iger.

Avtor: Tibor Rutar

​Konec januarja letos je izšla knjiga Not Born Yesterday, v kateri se je kognitivni znanstvenik Hugo Mercier namenil storiti dvoje. Prvič, teoretsko razmišlja, ali je evolucija z naravnim odbiranjem favorizirala ljudi, ki so popolnoma (ali precej) naivni in konformistični, ko so v stiku z drugimi ljudmi, ali ljudi, ki so previdnejši in bolj selektivni pri zaupanju drugim v komunikaciji. Drugič, empirično povzema veliko politološke, antropološke, psihološke in druge literature z namenom razbiti trdovratne mite o slavnih (in domnevnih) primerih množične preslepljenosti, na videz blaznega konformizma in nerazumne poslušnosti. Mercierjev sklep je, da ljudje uporabljamo – včasih neuspešno, a pogosto presenetljivo uspešno – celo vrsto evolucijskih kognitivnih mehanizmov in miselnih bližnjic, prek katerih v pogojih negotovosti pripisujemo večjo ali manjšo mero verjetnosti različnim izjavam in akterjem glede na subtilne in štrleče znake iz okolja, v katerem komunikacija poteka.

Avtor: ​Tibor Rutar

​V razpravah o učinkovitosti, moralnosti in nasploh zaželenosti dveh glavnih ekonomskih sistemov iz 20. stoletja se nekateri zagovorniki socializma marsikdaj odzivajo na kritike dejansko obstoječih socializmov (denimo Sovjetske zveze) tako, da preprosto zatrdijo, da to ni bil »pravi« socializem. Trdijo, da bi bilo v »pravem« socializmu – za razliko od »neprave« socialistične Sovjetske zveze – resnično poskrbljeno za javni interes ljudstva. »Pravi« socialistični politiki, partijske elite in planerji ne bi delovali neučinkovito, se ne bi okoriščali na račun javnosti in bi se izognili informacijskim malverzacijam. Tako bi bilo, dodajajo, ker bi bili v »pravem« socializmu ljudje po definiciji altruistični in informirani, ne sebični in slabo informirani.

Avtor: Tibor Rutar

​Vsako leto si študenti sociologije po učenju o temeljnih raziskovalnih prispevkih Maxa Webra k disciplini verjetno bolj kot karkoli drugega (3 tipi oblasti, definicija birokracije in države, proces racionalizacije, 4 tipi družbenega delovanja) zapomnijo njegovo slavno in teoretsko privlačno tezo o protestantski etiki in vzniku kapitalizma. Teza je v svoji najširše sprejeti obliki preprosta in gre takole:

Avtor: Tibor Rutar

​Nadaljujem z objavljanjem odlomkov iz svoje nove knjige. Tokratni je iz sredine 2. poglavja (​Bogastvo – pot k svobodi?), kjer po dolgi predhodni razpravi o teoriji modernizacije in ljudskih prehodih iz diktatur v demokracije "od spodaj" predstavim še standardni model za razumevanje elitnih prehodov iz diktature v demokracijo "od zgoraj".